EU BLOCKCHAIN MEETUP (Feel the Future deklaracija)

Celje, 20.10.2017: EU Blockchain meetup kot eden pomembnejših korakov Slovenije, da postane “blockchain tehnologijam prijazna država” je potekal v Celju, na Celjskem sejmu v okviru sejma Feel the Future, 20. Oktobra 2017 in je pritegnil več kot 300 udeležencev in govorcev k udeležbi in soustvarjanju razvoja blockchain ekosistema v Sloveniji in širše.

Deklaracija “Feel the Future deklaracija: Iniciativa Blockchain Europe” je bila sprejeta v zaključnem delu srečanja in pomeni močno zavezo k podpori  blockchain ekonomije na ravni celotne Evrope.

Blockchain tehnologija je eno najpomembnejših gonil digitalne transformacije v zasebnem, javnem sektorju in v gospodarstvu v splošnem pomenu besede. Slovenija je identificirala neskončne možnosti blockchain tehnologije oziroma tehnologije veriženja blokov kot tehnologije, ki je zmožna obvladovati kompleksne družbene in ekonomske pojave. Kljub temu, da je regulatorni okvir še vedno v začetni fazi, lahko trdimo, da so možnosti rasti s pomočjo blockchain tehnologij eksponentne.

EU Blockchain srečanje je bilo logično nadaljevanje poti k izgradnji blockchain ekosistema v Evropi in širše, še posebej potem, ko je predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar, izrazito podprl tehnologijo verižnenja blokov s svojo izjavo, da Slovenija postaja eden bolj prepoznavnih igralcev na področju blockchain ekonomije ter da je namen Vlade RS pozicionirati Slovenijo kot najbolj prepoznano blockchain destinacijo v Evropi.

EU Blockchain meetup se je pričel z uvodnim nagovorom Borisa Koprivnikarja, podpredsednika Vlade RS, ministra za javno upravo in digitalnega pooblaščenca. Kot pristojni resorni minister za digitalizacijo in pobudnik blockchain Think Tanka, mrežne pobude znotraj digitalne koalicije, je poudaril, da Slovenija kot zelena referenčna država v digitalni Evropi želi najti način, kako uporabiti novo tehnologijo na nov, inovativen način. Eden izmed bistvenih korakov, pomembnih za spremembo tehnološkega sistema, je ustvariti ekosistem, ki bo to spremembo tudi podprl. Enako je z blockchain ekonomijo. Skozi medije dostopamo do informacij in do porazdeljenega znanja. Gospodarska rast skozi distribuirano ekonomijo postaja globalna, potrebujemo globalne mehanizme, ki tehično podpirajo npr. plačevanje davkov, zavarovanja, zaščito potrošnikov, glasovanje o različnih zadevah in “močno verjamem, da je edino blockchain tehnologija tista tehnologija, ki omogoča podporo distribuirani globalni ekonomiji, globalne informacije in globalne komunikacije,” je povedal Boris Koprivnikar in nadaljeval “zato bo Slovenija resnično spodbudila blockchain rešitve. Prednost naše države je v tem, da imamo veliko znanja, veliko start-upov in veliko zrelih podjetij, ki poslujejo tukaj ter potrebujejo podporo in prepoznanost na sistemski ravni”. Če želimo doseči koristi in rešitve na osnovi blockchain tehnologij, potrebujemo zaupanje, zaupanje kupcev, državljanov, ter tudi odločevalcev in parlamentov, moramo prepoznati to tehnologijo kot tehnologijo, temelječo na zaupanju, ki jo lahko uporabimo za reševanje številnih družbenih, ekonomskih, političnih in pravnih problemov ali komunikacij. Blockchain je tudi tehnologija, ki lahko povrne zaupanje v vlado, še posebej z vključevanjem državljanov v procese odločanja. “Z blockchain tehnologijo lahko preoblikujemo demokratične procese, lahko pridobimo neposredno demokracijo, izvedemo volitve, vendar pa moramo najprej pridobiti zaupanje v blockchain tehnologijo in zaupanje v to, kako upravljamo svoje skupnosti”.

Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade RS, pristojen za socialno ekonomijo, zeleno in krožno gospodarstvo ter za blockchain ekonomijo na ravni politik, je povzel enoletni proces razvoja ideje o implementaciji blockchain tehnologije. “Razvili smo sodelovanje na dveh področjih, na eni strani na področju zelenega gospodarstva, na drugi strani pa uporabo digitalnih tehnologij kot orodja za to”. Opisal je glavne mejnike in korake na poti razvoja blockchain koncepta v Sloveniji. Prvi mejnik je bil poleti 2016 z organizacijo  posveta o tem, katere korake mora Slovenija narediti za transformacijo v krožno gospodarstvo, na katerem je predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar gostil nekdanjega evropskega komisarja dr. Janeza Potočnika in ministre te vlade, in na katerem je bil poudarjen velik pomen krožnega gospodarstva. Drugi mejnik je bil novembra 2016, s konferenco Slovenija v 4. industrijski revoluciji, kjer je bil dosežen konsenz, da “moramo narediti korake v smeri krožnega gospodarstva, vendar pa bo to težko, če ne bomo razumeli blockchain ekonomije”. Tretji mejnik je bila Evropska konferenca krožnega gospodarstva, ki jo je organizirala Slovenija ob močni podpori predsednika Vlade RS ter v soorganizaciji Svetovnega gospodarskega foruma, skupaj z najbolj naprednimi državami s področja krožnega gospodarstva – Finsko, Luksemburgom, Nizozemsko, Veliko Britanio, kjer je bila jasno izražena pottreba po uporabi blockchain tehnologije, vendar pa tudi ugotovitev, da je za to še prezgodaj. “Z blockchain meetup-om, ki je bil organiziran v slovenskem vesoljskem centru Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju, smo podali roko sodelovanja blockchain skupnosti, pričeli smo sodelovati, ob tem pa smo ugotovili, da se je dogajanje na področju blockchain tehnologij pričelo že veliko prej, preden se je država začela zavedati o blockchain ekonomiji in njenih potencialih”. To je bil eden pomembnejših mejnikov, četrti mejnik. Sodelovanje se je vzpostavilo na sestanku na ministrstvu za javno upravo 13. julija 2017, kjer je bil postavljen peti mejnik in kjer je bila dana pobuda in sprejeta odločitev za oblikovanje Think Tank-a za blockchain ter opredeljeni koraki za vzpostavitev tega znotraj Digitalne koalicije, z namenom oblikovanja mreže med skupnostjo, podjetji, znanjem, vlado in ministrstvi, ter spodbujanja in spremljanja izvajanja aktivnosti na tem področju. Zadnji, vendar najpomembnejši mejnik, je bil dosežen oktobra 2017, “ko je Zenel Batagelj objavil, da je po petih mesecih trdega dela in usklajevanj z vlado in regulatorji, zaživel projekt Datafund, pilotni projekt, ki je prvi na blockchain tehnologiji razvit projekt in deluje v okviru možnosti, ki jih daje slovenska zakonodaja. Predsednik vlade RS je prejšnji teden na posvetu v Ljubljani najavil, da se bo Slovenija pozicionirala kot država, najbolj prijazna do blockchain ekonomije v Evropi. Blockchain pobudo si želimo širiti tudi na ravni Evrope, pogovore o tem pa smo pričeliz Evropsko komisijo, generalnim direktorjem DG CNNECT, ob obisku Silicijeve doline”, je povedal Tadej Slapnik. Komisija je v fazi vzpostavljanja delovne skupine v okviru Blockchain obzervatorija. “EU blockchain meetup je namenjen odpiranju prostora tudi za druge države in regije Srednje in Vzhodne Evrope, države Balkana, ki prav tako pospešeno napredujejo na področju blockchain tehnologij. Danes smo se zbrali na tem mestu, da pogledamo, kaj smo do sedaj že naredili, kakšni so naslednji koraki, kako se bo gradil ekosistem in katere so vzhajajoče zvezde blockchain ekonomije”.

Pierre Marro, predstavnik DG CNNECT, Oddelka za digitalni enotni trg, je v nadaljevanju predstavil aktivnosti Evropske komisije na področju blockchaina. Komisija v blockhainu vidi izjemno priložnost, je popolnoma nova ekonomija, multi-centraliziran model, ki omogoča uporabnikom in ponudnikom izboljšati učinkovitost. “Če želimo govoriti o poenostavitvah, ki jih omogoča uporaba blockchain tehnologij, se moramo zavedati, da je blockchain tehnologija še vedno v zgodnji fazi razvoja. Je inovacija, vendar pa jo moramo regulirati. Je tehnološki izziv. Ko govorimo o blockchainu, moramo razlikovati dve pomembni dejstvi: da na eni strain govorimo o blockchainu kot o tehnologiji, na drugi pa v smislu možnje uporabe blockchaina in njeni regulaciji”, je poudaril Marro. Koristi, ki jih prinaša blockchain: decentralizacija, reševanje vprašanja garancij, transakcij in izvajanja specifičnih aktivnosti. Prvo sporočilo, ki gaje želel dati Marro, je bilo “vključiti moramo naš regulatorni sistem ter zagotovilo, da je inovacijam prijazna rešitev”. V postopku priglasitve, ki se izvaja na ravni posamezne države, je mogoče videti, kako se izvaja regulative na tem področju. “Ker je blockchain tehnologija decentralizirana, potrebujemo globalen regulatorni odgovor”, prav tako je treba oblikovati harmonizirani pristop. “Ugled in zasebnost sta zelo pomembna, tudi z vidika regulative”. Za primer: Splošna uredba o varovanju podatkov (GDPR) je pomembna, če jo obravnavamo v določenem kontekstu. Nima neposrednega vpliva na blockchain, vendar pa je lahko pomembna na področju varovanja podatkov, tudi v boju proti terorizmu. “Obstoj pametnih pogodb, potrjevanje, uporaba kripto valut s strani držav ni regulirano, kljub temu nekatere države vzpostavljajo svoje lastne sisteme za kripto valute. Po vsej verjetnosti bo morala biti urejena tudi t.i. začetna izdaja žetonov”. Harmoniziran pristop je potreben ne samo na področju Blockchain tehnologij, ampak tudi na celotnem FinTech področju. Z namenom pospešiti dialog in oblikovati ustrezen, na zaupanju temelječ okvir, Evropska komisija oblikuje Blockchain obzervatorij, ki bo sestavljen iz predstavnikov držav članic, njihovih regulatornih organov, državnih uprav, start-up podjetij in gospodarstva. “Razmišljati moramo tudi o interoperabilnosti blockchain tehnologije, tako za različne sektorje gospodarstva, kot tudi za različne države, delati moramo na standardizaciji, za zagotovitev cenejših rešitev moramo razvijati pilotne projekte, katerih možnost financiranja je zdaj zagotovljena v okviru Obzorja 2020. Kljub temu, da je evropska blockchain infrastruktura tehnološka rešitev, je treba postaviti pravila za zagotovitev njene interoperabilnosti”. Blockchain je ena od razvijajočih se tehnologij in visoko med prioritetami Evropske komisije.

Drugi del srečanja je bil posvečen razvoju ekosistema blockchaina v Sloveniji. Jure Pirc, predsednik združenja Bitcoin Slovenija (www.bitcoin.si), je povedal, da je v treh letih število članstva zraslo od 30 na 235, v skupnost pa je na družbenih omrežjih vključenih že več kot 4000 članov. Prav tako je poudaril, da Google trends uvršča Slovenijo na prvo mesto po raziskavah na področju kripto valut.

Nejc Novak, iz odvetniške pisarne Novak Rutar, je poudaril, da je predvsem znanje tisto, ki je pomembno na področju regulacije blockchain ekonomije “ne moremo govoriti o “prijateljskih” regulatorjih, lahko pa govorimo o regulatorjih, ki imajo dovolj znanja. Znanje, strokovnost in know how so stvari, ki vedno delujejo. Veseli me, da lahko danes posredujem veliko odgovorov o blockchain tehnologiji z veliko stopnjo gotovosti”. “Verjamem, da je blockchain nekaj, kar lahko omogoči EU prednost. To je tudi priložnost ujeti vlak in preseči dobro vzpostavljeni sistem tveganega kapitala, kot ga imajo ZDA”. Danes se celo Silicijeva dolina v ZDA sooča z odhajanjem velikega števila evropskih državljanov in podjetij nazaj v Evropo, saj so postale cene najema delovnega prostora previsoke. Vendar pa mora biti EU pozorna na to, da ob pomanjkanju krovne regulative ne bi vsaka država na svoj način urejala bistvenih elementov blockchain tehnologij – kako uporabiti pametne pogodbe, kako izvesti množično prodajo, ipd. Zmožnost uporabe rešitev, razviti in pospešiti rast projektov je “nekaj, kar ustvarja ekonosmko vrednost, ki generira rast in delovna mesta in prispeva k temu, da se mladi Evropejci vračajo v Evrropo in tukaj tudi ostanejo”. Reguliranje aktivnosti ali prenosa stvari ali storitev na blockchain tehnologijah sledi načelom tehnološke nevtralnosti in daje podporo ideji o tokenizaciji vse večjega obsega sredstev. Predstavlja tudi način, kako bodo v prihodnosti sredstva registrirana, kako jih bo mogoče prenesti, ipd. “Niso nam všeč evropske direktive, vendar pa podpiramo evropsko regulativo” je zaključil Nejc Novak.

Nena Dokuzov je opisala namen Noordung Blockchain huba (stičišča) in njegovo vlogo v blockchain ekosistemu: strukturiranje, predstavitev znanja in prenos znanja na skupnost. Stičišče ima ambicijo postati globalno stičišče, ne samo na področju Slovenije, ampak tudi širše, ter povezati regionalna stičišča ter vzpostaviti močno mrežo v regiji, tako v Jugovzhodni Evropi in na Balkanu, kot tudi na področju celotne Evropske unije.

Denis Avrillonis iz luksemburškega softverskega podjetja Compell.io je opisal razmere na področju blockchain tehnologij v Luksemburgu.Konec avgusta 2017 je bilo v Luksemburgu v upravljanju s strani konvencionalnih skladov 3.9 trillijona eur in je nemogoče pričakovati, da bo klasična finančna industrija zlahka prenesla transakcije na blockchain tehnologijo. Prav tako je uporaba termina kripto valute nezaželena, zato blockchain skupnost ohranja besedo “blockchain” za opis celotne aktivnosti. Druga težava je v tem, da je na svetu približno 21 millijonov software inženirjev, na drugi strani pa je le nekaj tisoč razvijalcev blockchain pogodb. Dejstvo je, da ni mogoče pokriti potreb po izdelavi številnih vrst protokolov. Tretji izziv pa je razlika med javnimi in zasebnimi blockchaini in izhaja iz t.i. spremenjlivosti – zasebni so nespremenljivi, javni, kot sta Bitcoin in Ethereum, pa so spremenjljivi. Pri javnih je spremenljivost zagotovljena.

Dražen Kapusta, ustanovitelj Cotrugli business school in predstavnik Blockchain Adria je prav tako poudaril razkorak med velikim številom IT razvijalcev (21 milijonov) in le 8.000 blockchain razvijalcev, dobrih poznavalcev blockchain platform pa je na svetu še manj, le okoli 1000. Obstaja potreba po izobraževanju razvijalcev blockchain rešitev in tudi managerjev, da bodo te rešitve razumeli in upravljali z rešitvami, ki se oblikujejo s podporo začetnih izdaj žetonov (ICO). Cotrugli business school je pred dvema letoma pričel s programom izobraževanja o blockchain tehnologijah in programi transformacije tehnologije, pred kratkim pa so odprli tudi specialistični program in izobraževanje na področju blockchaina. Razvijajo “pametne štipendije” in uvajajo žetone za plačilo dogodkov, ki jih organizirajo, s tem pa povečujejo dostopnost teh dogodkov širši publiki. Naslednje konference, ki bodo v Zagrebu, Beogradu, Ljublnai, na Dunaju, v Dubaju in Singapuru, želijo izvesti v sodelovanju s slovenskimi partnerji.

Primož Ramovš, član Blockchain Think Tank Slovenija je pojasnil vlogo Think Tanka, ki je v osnovi v povečanju zavedanja in informiranja javnosti. V procesu izgradnje ekosistema z vključevanjem države, razvijalcev in start-upov, “start-upi niso to, kar so razvijalci: start-upi razvijajo ideje, ki jih potem razvijalci programirajo”.

Ervin Uršič Kovač iz podjetja Iconomi je predstavil korake v razvoju Iconomija. “Poleti  2016 je Iconomi pridobil 10,7 millijonov USD sredstev, kar je bila takrat največja kampanja množičnega financiranja na svetu in s tem so se uvrstili med prvih 11 na svetu. V letu dni se je število zaposlenih povečalo na več kot 40, ustanovili so tudi dve podjetji, od katerih Cofound.it danes prav tako zaposluje že več kot 40 ljudi. Vizija podjetja Iconomi je graditi mostove med staro in novo ekonomijo, narediti projekt, ki bo zagotovo vnesel spremembe v ekonomijo in pomagal digitalizirati svet.”.

Erika Pogorelec iz podjetja Cofound.it je predstavila Cofound.it-ovo platformo za povezovanje start-upov, ki oblikujejo idejo, ekspertov in investitorjev. Pomagajo blockchain start-upom izgraditi skupnost, ki jim pomaga pri odločanju o tem, kateri projekt je ustrezen za financiranje in kateri ne. Za projektne ideje v začetni fazi pa ponujajo semenski kapital in tako podprejo razvoj tovrstnih projektov.

Dejan Podgoršek iz IBM Inovacijskega centra je predstavil ekosistem, ki omogoča obstoječim razvijalcem (21 millijonov) razvijati blockchain projekte z uporabo obstoječega znanja. IBM blockchain je izdelan na osnovi t.i. Hyperledger pri Fundaciji Linux. Različne blockchain tehnologije naslavljajo različne izzive. Nekatere so primerne za finančne trge, druge za kripto valute (bitcoin-e), tretje za poslovanje, četrte za prenos sredstev ipd. Lahko so javne, zasebne, dovoljene, konsenzualne, … IBM je januarja 2015 začel razvijati svojo blockchain tehnologijo. Februarja 2016 je doniral kodo Linux fundaciji in pričel z izvajanjem  Hyperledger projekta. “Zakaj uporabiti blockchain tehnologijo, če imamo obstoječe informacijske rešitve? Blockchain uporabimo takrat, ko imamo partnerje, s katerimi gradimo odnose na zaupanju; v primeru, ko so v skupnost vključeni ljudje, ki jih ne poznamo, uporabljamo javni blockchain, v primeru, ko pa so stranke tiste, ki jih poznamo, pa zasebnega. Tako je denimo v verigi vrednosti, kjer sodelujejo znani dobavitelji, ki se lahko v zasebno blockchain platformo vključijo na podlagi izdanega certifikata.”

V zadnjem delu so se predstavile vzhajajoče zvezde na področju blockchain tehnologij. Luka Birsa iz podjetja Visionect je predstavil projekt razvoja globalne verige ekranov, ki rešuje problem monetizacije digitalnih podpisov. Rok Podgornik iz SunContract.org je opisal globalno platformo, na kateri se povezujejo porabniki in proizvajalci električne energije in z njo na tak način trgujejo. Žiga Lukša iz Futourista je predstavil globalno platformo, ki nagrajuje porabnika za ustvarjanje vsebine, namenjeno blockchain podjetjem, ki imajo za cilj dokazati, da se lahko kakršnakoli vsebina tudi monetizira. Marko Filej iz Sportyfi je predstavil projekt – finančno platformo na osnovi blockchain tehnologije, ki bo omogočila tistim, ki vstopajo, dostop do sredstev in malim investitorjem investicijo v atlete. Goran Jeras, vodja Hrvaške Kooperative za etično znanost je predstavil projekt Aluvium, s katerim razvijajo algoritem, ki bo prepoznaval dolgove, ki nastaanejo zaradi zamika v izplačilih in uporabljal več-zapisni sistem storniranja dolgov z uporabo tehnologije umetne intelligence. Tamas Lederje predstavil madžarski MKB FinTechLab pospeševalnik, ki zagotavlja financiranje start-upov v višini 100.000 eur, prav tako jim omogoča uporabo co-working prostorov in oblikovanje mreže, ter poštni predal, kjer lahko razvijajo svoje projekte in projektne ideje.

Ob zaključku je državni sekretar Tadej Slapnik, predstavil deklaracijo z naslovom “FEEL THE FUTURE DEKLARACIJA – INICIATIVA BLOCKCHAIN EUROPE

Prezentacije: